Testiranje prehranskih intoleranc pri mačkah

Intoleranca na hrano oz. občutljivost na hrano je pri mačkah zelo pogost pojav. Največji izziv je prepoznavanje živil, ki živali škodujejo, zato je bila v sodelovanju z veterinarji in strokovnjaki s področja imunodiagnostike razvita krvna preiskava za odkrivanje prehranskih intoleranc.

Razvoj in industrializacija sta izjemno obremenila naravo, posledice se kažejo v onesnaženem zraku, kontaminirani vodi in zastrupljenih tleh. Tudi hrana, ki jo dandanes uživajo hišni ljubljenčki in domače živali, je industrijsko obdelana. Veliko živil je pridobljenih v nenaravnem okolju in se je popolnoma oddaljilo od svoje prvotne oblike, zato je večja pojavnost neželenih reakcij na hrano popolnoma razumljiva. Čeprav so alergije na hrano najbolj poznane, obstajajo tudi drugi razlogi za preobčutljivostne reakcije na hrano, ki brez pravočasnega diagnosticiranja in primernega zdravljenja postanejo kronične in tako vplivajo na sistemsko zdravje in počutje živali. Ena od teh je tudi intoleranca na hrano, ki jo sedaj lahko odkrijemo tudi s pomočjo laboratorijske krvne preiskave.

Izziv odkrivanja prehranskih intoleranc

Pri neželenih reakcijah na hrano je najbolj pomembno pravočasno odkrivanje živil, ki živali škodijo. Nezdravljena prehranska intoleranca vodi v sindrom razdražljivega črevesja, pojava prekomerno prepustnega črevesja in obremenitve imunskega sistema, kar se odraža na celotnem počutju in zdravju živali.

Ob preobčutljivostih reakcijah na hrano veterinar največkrat predpiše izločevalno dieto, s katero želi ugotoviti, katera hrana povzroča težave. Navadne diete po sistemu naključnega izločanja trajajo dolgo, od lastnika živali pa zahtevajo strogo doslednost in disciplino. Pogosto se zato zgodi, da lastniki živali dieto prehitro opustijo in nikoli ne odkrijejo razloga za težave.

Zato je pred začetkom diete smiselno opraviti testiranje, s katerem se ugotovi, katera živila bi živali lahko škodovala in ji povzročala zdravstvene težave. Imunološka krvna preiskava intolerance na hrano identificira živila, ki jih žival ne presnavlja optimalno, zaradi česar dolgoročno lahko škodijo organizmu – zato moramo biti na njih bolj pozorni. Testiranju nato sledi strukturirana izločevalna dieta,

  • ki je bolj enostavna za izvajanje(lastnik živali na podlagi testov točno ve, katera živila izločiti),
  • ki lastniku živali olajša izbiro primerne hrane(branje deklaracij na hrani za živali) in
  • zaradi katere lastnik lažje in z večjo gotovostjo prepoznava povezave med problematičnimi živili in simptomi.

Izločevalna dieta, ki temelji na rezultatih testa intolerance na hrano, je manj stresna za lastnika živali in žival samo, saj ni izpostavljena stalni menjavi vrst hrane in prehranskih navad, kar tudi zmanjša verjetnost razvitja drugih motenj hranjenja.

Za mačke s ponavljajočimi se težavami

Preiskava je namenjena mačkam, ki imajo želodčno-prebavne težave (bruhanje, driska, napenjanje, zaprtje), težave s kožo (dermatitis, srbečica, prekomerno izpadanje dlake), dihalne težave ali ostale težave, za katere doslej ni bilo možno ugotoviti pravega vzroka. Test intolerance na hrano je posebej priporočljiv za živali s ponavljajočimi se vnetji in slabo odpornostjo, ki je posledica preobremenjenosti imunskega sistema, vzrok za to pa so lahko tudi prehranske intolerance. Te živali pogosto spremenijo tudi svoje vedenje. Testiranje se lahko izvede tudi preventivno in tako ugotovi, če je presnova določenih živil nepopolna. Na ta živila je potem lastnik bolj pozoren in jih živali ne daje oz. daje zgolj v manjših količinah ter tako prepreči morebitne težave, povezane s prehrano.

Najpogosteje so mačke preobčutljive na govedino ali kravje mleko, žitarice (pšenica), sojo in ostale dodatke v hrani. Vseeno pa je prehranska občutljivost individualna lastnost vsake živali in ni redkost, da žival ne tolerira živil, ki imajo sicer nizko tveganje za občutljivost. 20–30 % mačk z neželenimi reakcijami na hrano trpi tudi za alergijo, zato je testiranje prehranske intolerance primerno tudi za mačke z že potrjenimi alergijami. Pri intoleranci na hrano gre namreč za drugo vrsto imunskega odziva na prehrano, ki pa prav tako  zmanjšuje kvaliteto življenja živali.

Alergija ali intoleranca?

Ker je reakcija pri alergiji na hrano takojšnja in pri težjih primerih zelo burna, je razmeroma lahko ugotoviti, na katero živilo je žival alergična. Pri intoleranci se simptomi pokažejo kasneje, lahko tudi do dva dni po zaužitju neprimerne hrane. Na začetku niso jasno izraženi – lahko gre za slabše počutje, brezvoljnost, manjše prebavne motnje, praskanje; vendar lahko postanejo kronični, če se jih ne odpravi.

Razlika med alergijo in intoleranco je tudi v metodi testiranja – pri odkrivanju alergij določamo protitelesa razreda E, ki so prisotna na koži, v pljučih, mukusu in krvi. Pri intoleranci na hrano testiramo protitelesa razreda G, ki se nahajajo v krvi. Alergijski testi zato ne morejo odkriti tudi prehranskih intoleranc.

Metoda testiranja intoleranc na hrano – encimsko-imunski test

S krvno presejalno preiskavo odkrijemo kritična živila preko identifikacije specifičnih IgG‑protiteles v vzorcu krvnega seruma živali. Testiranje je posebej prilagojeno za področje veterinarske medicine. Preiskava temelji na encimsko-imunski metodi, pri kateri se v vzorcu krvnega seruma živali identificira protitelesa, ki reagirajo z določenimi prehranskimi delci – antigeni. V kolikor v vzorcu krvi najdemo specifična IgG‑protitelesa, lahko sklepamo na prisotnost imunogenih delcev hrane v krvi. Popolnoma razgrajena hrana ni imunogena in ne vpliva na rezultat, za razliko od nepopolno razgrajene hrane, ki sproži imunski odziv. To pomeni, da je žival ne prenaša najbolje.

Rezultati

Testi intolerance na hrano za živali, ki so nam dandanes na voljo, lahko pokažejo imunski odziv na do 44 živil. Preveri se občutljivost na več vrst mesa, rib, žit, zelenjave, sadja, stročnic in mleka ter dodatkov, kot so kvas, jajca in oreščki ter semena. Reakcije, ki jih sprožijo živila, so podane v štirih reakcijskih razredih in so barvno prikazane, zato so rezultati razumljivi tudi za nepoznavalce. Poleg živil, ki povzročajo občutljivostne reakcije pri mački, je preiskava hkrati tudi indikator sindroma prekomerno prepustnega črevesja in neravnovesja črevesne mikroflore.

Zdravljenje prehranskih intoleranc

Za razliko od zdravljenja prehranskih alergij z imunoterapijo zdravljenje prehranskih intoleranc temelji zgolj na usmerjeni izločevalni dieti, ki se sestavi s pomočjo rezultatov testa intolerance na hrano. Tako ponovno vzpostavimo ravnovesje v organizmu živali, omilimo vnetne procese, obnovimo občutljivo črevesno sluznico in vzpostavimo zdravo črevesno mikrofloro.

Po končani izločevalni dieti lahko v prehrano živali postopoma ponovno vpeljemo živila, ki so bila prej problematična, in spremljamo odziv živali. Prehranske intolerance so lahko prehodnega značaja ali pa trajajo celo življenje, če ima žival trajne presnovne pomanjkljivosti. Testa intolerance ni potrebno ponavljati, razen v primeru, ko je od zadnjega testiranja preteklo več let in so se znova pojavile težave, za katere ni mogoče najti konkretnega vzroka.

Urška Treven, bioteh.